Podnebni dogovor COP29: zgodovinski preboj ali razočaranje? Odzivi znanstvenikov

Podnebni dogovor COP29: zgodovinski preboj ali razočaranje? Odzivi znanstvenikov

Kratkoročni dogovor, ki je rešil podnebne konference COP29 v Bakuju v Azerbajdžanu, je "krhek konsenz", so za Nature povedali raziskovalci podnebnih financ.

Pomirjeni delegati COP iz bogatih držav so v zgodnjih urah 24. novembra ploskali po kratkoročni obljubi, da bodo bogate države "prevzele vodstvo" pri povečanju podnebnega financiranja za revne države na vsaj 300 milijard dolarjev letno do leta 2035. Države z nizkim in srednjim levim dohodkom, zlasti Kitajska, naj bi prav tako prispevale v mednarodne podnebne sklade, kar bo prvi sporazum COP.

Toda delegati iz nekaterih največjih držav v razvoju, vključno z Indijo, Indonezijo in Nigerijo, so bili jezni. Nekateri so trdili, da so bili pod pritiskom, da bi dosegli dogovor, tako da seja COP ni končala v fiasku. Poleg tega ni bilo določeno, koliko od 300 milijard dolarjev bo prišlo v obliki nepovratnih sredstev ali posojil, niti koliko bo prišlo iz zasebnih ali javnih virov.

Trenutno podnebno financiranje iz bogatih v revne države znaša več kot 100 milijard dolarjev in naj bi do leta 2030 naraslo na skoraj 200 milijard dolarjev po običajnem scenariju, je dejal eden Analiza ODI Global, think tank v Londonu.

Razočaranje nad rezultatom

"Finančna ponudba za Baku je bila izjemno razočarajoča," pravi Dipak Dasgupta, ekonomist pri The Energy and Resources think tank v New Delhiju in glavni avtor poročil o podnebnem financiranju za Medvladni odbor za podnebne spremembe.

»Čeprav je kratek trenutek veselja, da smo tega COP-ja potegnili iz ognja, je to srečanje razkrilo tudi stare rane med bogatimi in revnimi državami,« ugotavlja Clare Shakya, podnebna direktorica pri The Nature Conservancy, mednarodni naravovarstveni organizaciji s sedežem v Arlingtonu v Virginiji, ZDA.

Države z nizkim in srednjim levim dohodkom, razen Kitajske, so se obrnile na COP in bogatim državam predlagale, da bodo do leta 2030 potrebovale približno 2,4 bilijona dolarjev letno, da se bodo odpovedale fosilnim gorivom in se zaščitile pred učinki globalnega segrevanja. Ta vsota ustreza priporočilom enega vplivno poročilo, ki so ga predstavili znanstveniki in ekonomisti. Da bi se med COP približali dogovoru, je več kot 80 držav predlagalo znesek v višini 1,3 bilijona dolarjev.

»Obljuba o 300 milijardah dolarjev na leto do leta 2035 ne bo nikogar prepričala, da bomo dosegli 1,3 bilijona dolarjev na leto, potrebnih za reševanje podnebne krize,« pravi Sarah Colenbrander, vodja podnebja in trajnosti pri ODI Global.

Trumpovi dejavniki

Dogovorjeni znesek tudi ne odraža scenarija, po katerem bi Združene države umaknile svoje globalno podnebno financiranje v primeru prihajajoče Trumpove administracije. odstopa od mednarodnih podnebnih sporazumov.

Pred COP se je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna zavezala, da bo do leta 2024 zagotovila 11,4 milijarde dolarjev podnebnega financiranja letno, kar je približno 10 % trenutnega letnega svetovnega zneska. "Nobenega dvoma ni, da bomo priča ogromni luknji v svetovnem podnebnem financiranju, ki ga zagotavljajo [ZDA], ko se podnebni vplivi stopnjujejo in kopičijo," pravi Shakya. Nasprotno pa je Kitajska od leta 2013 zagotovila približno 4 milijarde dolarjev podnebnega financiranja letno, dodaja.

Delegati COP so se tudi strinjali, da bo pred COP30 v Belému v Braziliji izdelan dokument o finančnem »načrtu«, ki bo pokazal, kako bodo države dosegle višji cilj podnebnega financiranja.

»Časovni načrt Baku-Belém obstaja z razlogom in dobra praktična znanost je nujno potrebna,« pravi Dasgupta. "Potrebuje skrbno nego, ne žogico za uničevanje."