Krave se lahko okužijo z visoko patogeno aviarno influenco H5N1 z vdihavanjem aerosolov, polnih virusov, glede na vir prednatisa 1 na bioRxiv. Vendar pa znanstveniki pravijo, da ta način prenosa verjetno ne bo povzročil trenutnega izbruha med govedom v Združenih državah.

H5N1 je bil prvič identificiran pri govedu v Teksasu marca 2024. Od takrat je bil virus odkrit v 157 čredah in 4 ljudeh v stiku z govedom v 13 zveznih državah ZDA. Študije so pokazale, da je glavna pot prenosa pri kravah preko okuženega mleka, ki kontaminira molzno opremo.

Pred izbruhom raziskovalci niso vedeli, da se lahko virusi influence A, kot je H5N1, širijo pri kravah. Znanstveniki so izrazili zaskrbljenost, da če bi se virus H5N1 pri kravah učinkovito širil prek dihal, bi ga bilo težje nadzorovati, tveganje prenosa na ljudi pa bi se povečalo, saj so krave v tesnem stiku z ljudmi.

Da bi bolje razumeli okužbe pri kravah, je več skupin izvedlo izzivalne študije, v katerih so poskusno okužile živali s H5N1. Prvi rezultati ene od teh študij so bili objavljeni 13. julija in še niso bili strokovno pregledani.

Virusna megla

Amy Baker in njeni sodelavci na Ministrstvu za kmetijstvo ZDA (USDA) v Amesu v Iowi so okužili krave in teleta s specifičnim sevom H5N1, izoliranim pri govedu v Teksasu na začetku izbruha. Štiriletne teličke so izpostavili megli, polni virusov, z uporabo maske, ki je pokrivala nosove in usta živali. Vse okužene živali so proizvedle nevtralizirajoča protitelesa proti virusu, kar potrjuje, da so okužene.

Okužena teleta so kazala blage simptome in raziskovalci so izolirali kužni virus v zgornjih dihalnih poteh dveh od štirih telet. Rezultati študije kažejo, da bi se virus lahko širil po dihalni poti v okolju, kjer je na stotine živali v tesnem stiku.

Toda ker živali niso izločale visoke ravni virusa v svojih dihalnih poteh, je malo verjetno, da bi bil glavni vir širjenja, pravi Thomas Peacock, virolog na Imperial College London. Možno pa je, da se krave okužijo posredno po dihalni poti preko aerosoliziranega virusa, ki se izloča iz vimena, dodaja.

Wendy Barclay, virologinja na Imperial College London, se strinja, da zaradi nizke količine nalezljivega virusa pri živalih kljub njihovi visoki izpostavljenosti H5N1 prenos po zraku verjetno ne bo učinkovit in ne "razloži, kaj se trenutno dogaja".

Namesto tega študija dodaja prejšnje delo, ki nakazuje, da se virus širi predvsem z okuženim mlekom, pravijo raziskovalci. »Zdi se, da je prenos z vimena na vime trenutno najverjetnejša primarna pot,« pravi Peacock. "Toda to ne pomeni, da se virus ne more spremeniti, če se bo ta izbruh nadaljeval s sedanjo hitrostjo," pravi. "Zdaj moramo skrbno spremljati virus."

Študija je preučevala predvsem dovzetnost krav za okužbo, ne prenosa, zaradi česar je težko sklepati o širjenju virusa, pravi Jürgen Richt, veterinarski virolog na Kansas State University na Manhattnu. Richt je izvedel lastne poskuse na govedu s kolegi v Nemčiji, rezultati pa naj bi se pojavili v prednatisu v nekaj tednih.

Kislo mleko

Bakerjeva in njeni sodelavci so z virusom okužili tudi krave v laktaciji prek seskov v mlečnih žlezah dveh triletnih krav. Dva dni po okužbi so se pri kravah pojavili znaki vnetja mlečnih žlez, ki je trajalo dva tedna. Začele so proizvajati manj mleka in tudi mleko je postalo rumeno in gosto.

Raziskovalci so odkrili kužni virus v mlečnih žlezah v treh tednih študije in v mleku do dva tedna. Te ugotovitve "nakazujejo, da sta mlečna žleza in mleko glavni vir širjenja virusa znotraj čred molznic in med njimi," pravi vir prednatisa.

Richt pravi, da študija odraža tisto, kar so opazili na kmetijah. Vendar glede na majhno število živali, vključenih v študije, prenosa po dihanju ni mogoče izključiti, pravi.